Jaka Tomc

Imagination is my reality

SPREMLJAJTE ME

Med smetano. Zdaj čakam češnjo.

By

Vem, da sem že nadležen s knjižničnimi izposojami, sem pač malo obseden s številkami in tudi nekoliko tekmovalen. Pa naj bo prva objava v letošnjem letu namenjena temu, potem pa nekaj časa mir.

Ratal! Prvič v svoji pisateljski karieri sem se povzpel čez mejo za knjižnično nadomestilo. Moram priznati, da me je to kar nekoliko presenetilo, saj sem ciljal na 500 izposoj, leto pa končal pri številki 885 in 282. mestu med slovenskimi avtorji.

Morda se 282. v Sloveniji res ne sliši kot kak velik podvig, a se počasi in vztrajno približujem prvi stotici. Kar pomeni cca. 2.350 izposoj letno. Zakaj pa ne?

A najprej je treba skočiti, nato pa reči hop. Torej najprej končati novo knjigo, nato pa postaviti realne cilje in malo manj realne sanje.

Hvala, ker me berete.

V ‘klubu 2000’!

By

Marsikaj se dogaja, zato tale zapis pišem z manjšo zamudo. Ampak ker je pozno bolje kot nikoli, sem se vendarle odločil, da napišem nekaj vrstic o novem mejniku, ki sem ga dosegel.

15. aprila sem pristal med pisateljicami in pisatelji, ki imajo v slovenskih knjižnicah več kot 2.000 izposoj. Lepa številka, ki jo nekateri dosežejo v manj kot mesecu, jaz pa sem se odločil za počasen, večletni proces. Izposoje mojih knjig rastejo iz leta v leto in letos imam prvič realne možnosti, da ob koncu leta prilezem do 800 izposoj, prejmem knjižnično nadomestilo in naredim kljukico na mojem seznamu želja. Bomo videli …

Stanje izposoj mojih knjig od začetka časa pa do 25.4.2019 je sledeče:

  • 720 utripov srca – 738
  • Manični poet – 453
  • Začetek konca (ZDL 1) – 400
  • Dandy Dildo – 185
  • Pokanje mehurčkov – 139
  • Iluzija resničnosti (ZDL 2) – 65
  • Mali užitki – 40

Skupaj: 2020

Hvala vsem, ki me spremljate in tako ali drugače podpirate. Potrudil se bom, da boste kmalu lahko brali kaj novega.

Androidi čutijo v barvah

By

Že nekaj časa se ukvarjam z novim projektom, znanstvenofantastično zgodbo z delovnim naslovom Androidi čutijo v barvah. Trenutno sem približno na četrtini romana, ne bom pa napovedoval, kdaj bo končan, tako da se pustite presenetiti. Za pokušino je spodaj tretje poglavje. Uživajte!

Robbie, 2031

“R0881E, odpri oči.”

Prva stvar, ki jo je uzrl, so bili štirje nasmejani obrazi.

“Kje sem?” je vprašal.
“V laboratoriju Cloverdome,” je rekel eden od obrazov.
“Dobrodošel,” je rekel drugi.
“Nam lahko zaupaš svoj status?”
“Status?”
“Kako se počutiš.”
“Vse je tako novo. Kaj je ta vonj?”
Vsi štirje obrazi so izpustili nenavaden zvok.
“Izjemno,” je rekel prvi.
“Kent, uspelo ti je,” je pripomnil tretji.
“Nam je uspelo. Vsem skupaj.”
“R0881E, to kar vonjaš, je kava.”
“Čudovito diši.”
“Lahko vstaneš?”

R0881E je vstal s stola in naredil nekaj korakov po sobi. Sprva se je opotekal, a je kmalu ujel pravi ritem. Opazil je, da imajo obrazi telesa, prav takšna, kot ga ima sam. Sicer so bila zakrita z belimi oblačili, on pa je bil popolnoma gol. A to ga ni prav nič motilo. Navdušeno je ogledoval svoje roke, razpiral in zapiral prste in obračal dlani.

“Bi se rad pogledal v ogledalo?”
“Ogledalo?”
“Ogledalo je predmet, v katerem lahko vidiš sebe.”
“Toda saj se vidim.”
“V njem lahko vidiš svoj obraz.”
“Tudi jaz imam obraz?”
“Seveda ga imaš. Edinstven obraz, ki ga nima nihče drug.”
“Rad bi pogledal.”

Kar nekaj časa je stal pred ogledalom in se čudil svoji podobi. Večkrat se je prijel za nos in ušesa. Tipal je kost za kostjo na obrazu.

“No, ti je všeč, kar vidiš,” je vprašalo dolgolaso bitje z višjo frekvenco glasu.
“Enak sem kot vi, a vendarle drugačen.”
“Edinstven si, Robbie. Tako kot bodo edinstveni tisti, ki pridejo za tabo.”
“Robbie. Všeč mi je ta beseda.”
“To je tvoje ime.”
“Pa tvoje? Ime.”
“Sarah.”
“Tudi tvoje ime mi je všeč. Kdo si ga je izmislil?”
Sarah se je zasmejala. “Dala sta mi ga mama in oče. Izmislil pa si ga je nekdo dolga leta, tisočletja nazaj.”
“Imam tudi jaz mamo in očeta?” je vprašal Robbie.
“Imaš mnogo očetov in mater. Najbližje pravemu očetu pa je tisti možak tamle. Kent mu je ime. Mnogi pred njim so te poskušali ustvariti, a njemu je končno uspel preboj, po katerem si se rodil.”
“Rodil?”
“Prišel na svet.”
“Svet mi je všeč. Je še kdo na svetu ali samo nas pet?”
“Na svetu je deset milijard ljudi in od danes eno prav posebno bitje.”
“Deset milijard? Torej je svet večji od tega prostora.”
“Veliko večji.”
“Čudovito.”
“Kmalu ga boš spoznal v vsej njegovi lepoti.”