Ljudje se že tisočletja trudijo, da bi prišli bliže stvarniku. Neuspešna gradnja bibličnega babilonskega stolpa ni bila zadostno opozorilo, najsi je šlo za zgodbo ali resnico. Četudi se spomini prenašajo iz roda v rod, bodisi genetsko bodisi s pripovedovanjem, to človeku ne koristi kaj prida. Hitreje, višje, močneje. Povsem jasno je, da smo nebesa postavili v višave. Ko jih ni bilo na najvišjem vrhu tega planeta, smo jih iskali v orbiti, nato na Luni, pa na planetih našega osončja in nazadnje v globokem vesolju. Postali smo obsedeni z iskanjem stvarjenja. Začetka. Velikega poka. Trenutka, ko je iz majhne točke sredi ničesar nastalo vse. Motiv je bil jasen. Če bi razumeli začetek, bi razumeli konec. Če bi vedeli, kako in zakaj je nastalo vesolje, bi lažje sprejeli, da je njegov konec neizogiben.