{"id":195,"date":"2017-12-06T18:49:02","date_gmt":"2017-12-06T17:49:02","guid":{"rendered":"https:\/\/jakatomc.com\/?p=195"},"modified":"2018-03-21T20:30:11","modified_gmt":"2018-03-21T19:30:11","slug":"samo-enkrat-se-umre","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/","title":{"rendered":"Samo enkrat se umre"},"content":{"rendered":"

V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Pravzaprav sem napisal zgolj eno. Zato sem bil nemalo presene\u010den, ko me je Renato Bratkovi\u010d<\/strong> povabil na mednarodni krimi\/noir knji\u017eevni festival Alibi<\/a>. Kakor koli, tole je moja kratka zgodba, ki je nastala tam, in pravijo, da je res dobra \ud83d\ude42 U\u017eivajte! (branje vam bo vzelo kakih 8 minut)<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

SAMO ENKRAT SE UMRE<\/strong><\/p>\n

Za zajtrk sem skupaj s posu\u0161enim \u010dokoladnim roglji\u010dem po\u017erl svoj ponos. Med pitjem grenke neokusne brozge, ki bi ji v kakem drugem \u010dasovnem obdobju kdo rekel kava, sem sku\u0161al pozabiti ob\u010dutek dotika njenih prstov na moji ko\u017ei. Pogledal sem proti kozarcu z vodo, ki je stal na robu mize, in sku\u0161al premakniti teko\u010dino s svojimi mislimi. \u00bbPremakni se, prasica. Premakni se!\u00ab sem vpil v svoji glavi, a se ni zgodilo ni\u010d posebnega. Stegnil sem roko in butnil kozarec, da je padel proti tlom. Na moje veliko razo\u010daranje ni bilo tistega katarzi\u010dnega zvoka razbitja stekla ob stiku s tr\u0161im materialom. \u00bbPizda,\u00ab sem rekel naglas.<\/p>\n

Medtem, ko je mla\u010dna voda izpirala sivino \u017eivljenja z mojega izpraznjenega telesa, sem se pogovarjal z bogom. Kar je bilo vsaj malo nenavadno, glede na to, da sem ne le ateist, ampak zaprise\u017een sovra\u017enik cerkve in vsega, kar je povezano z njo. Zame so verniki ni\u010d ve\u010d in ni\u010d manj kot navadne ovce, ki slepo sledijo samooklicanim voditeljem, glasnikom, medijem za vi\u0161je frekvence. Sami lopovi, \u010de mene kdo vpra\u0161a. Gre\u0161niki, eden ve\u010dji od drugega. Mafija. Prevaranti. Izkori\u0161\u010devalci pateti\u010dnih ljudi, ki so pozabili razmi\u0161ljati s svojo glavo nekje med jo\u0161ko in drugim razredom osnovne \u0161ole. Blagor ubogim na duhu, kajti njihovo bo nebe\u0161ko kraljestvo. Kak\u0161en imbecil mora\u0161 biti, da prodaja\u0161 tak\u0161no sranje?! Kak\u0161en idiot mora\u0161 biti, da to sranje po\u017eira\u0161?! Ne razumem ljudi. Nikoli se niti nisem pretirano trudil, da bi jih. Prvi\u010d, ko sem se zazrl v globine svoje tema\u010dne du\u0161e, in to je bilo \u017ee zelo zgodaj, sem pri\u0161el do spoznanja, da za nas ni upanja. Ko sem kot majhen otrok s prstom tla\u010dil mravlje, in ob tem neizmerno u\u017eival, sem odkril bo\u017eanskost jemanja \u017eivljenj. Nisem se ustavil pri mravljah. Pri devetnajstih sem, potem ko sem skoraj do smrti premikastil o\u010dima, spizdil v tujsko legijo. Ko sem ubil prvega \u010dloveka, nisem \u010dutil popolnoma ni\u010d. Nobenega navala adrenalina, nobenega olaj\u0161anja, nobenega ob\u017ealovanja, nobene jeze, nobenega sovra\u0161tva, nobene praznine, nobenih misli, nobenega soo\u010denja s strahovi. Ni\u010d. Sem pa tisto no\u010d spal kot dojen\u010dek. V\u010dasih smo morali streljati na otroke. Sli\u0161i se grozno, a nima\u0161 izbire. Ali te bo po\u010dil osemletnik z avtomatsko pu\u0161ko ali pa bo\u0161 ti po\u010dil njega. Kadar smo imeli ukaze, da je treba po\u010distiti vas, smo postrelili vse. \u017denske, otroke, dojen\u010dke, starce, bolne, pse in koze. Najla\u017eje je, \u010de jih ne gleda\u0161 v o\u010di. Zato smo imeli s seboj vsaki\u010d vre\u010dke z bonboni. Vr\u017ee\u0161, po\u010daka\u0161, rafal. V nekaj minutah je konec. Popis za osebno statistiko in nazaj v bazo. \u017divljenje ni pravljica. En trenutek si tukaj, v naslednjem zre\u0161 v ve\u010dno temo. To je vse.<\/p>\n

Sedel sem na balkonu, zrl v daljavo in kadil cigaro. Ob sebi sem imel steklenico Chivasa, ki sem jo po obrokih praznil. Ura je bila nekaj \u010dez deveto zjutraj. Idealen \u010das za kopanje po samemu sebi. Pomislil sem na mamo, na pravljice, ki mi jih je brala pred spanjem. To so bili lepi \u010dasi, brezskrbni \u010dasi. O\u010deta sem komaj poznal. Ko sem bil star pet let, je padel v Iraku. Friendly fire<\/em>, kot temu re\u010dejo Ameri\u010dani. Padel je pod streli sovojaka. Mama je \u017ealovala pol leta, preden je privlekla domov prvega. Ljubljanskega kmeta s srebrnim mercedesom. Ne spomnim se ve\u010d, kako mu je bilo ime, vem pa da je bilo iz spalnice stalno sli\u0161ati kri\u010danje, \u010desar takrat nisem razumel. Fukala sta kot zajca. Vsak dan. Normalno, mama je bila takrat stara petindvajset let. Nekega dne pa je mercedes nehal prihajati. Zamenjalo ga je rde\u010de kolo. Njegovega imena se spomnim. Milo\u0161. Slikar. Narisal je moj portret, ki ga je mama ponosno obesila nad svojo posteljo in ga ni nikoli snela. Ko sem bil dovolj star, da sem, predvsem po zaslugi kabelske televizije in porni\u010dev, dojel, da so vzdihovanje in kriki iz spalnice nekaj povsem obi\u010dajnega pri odraslih ljudeh, sem ve\u010dkrat pomislil, kako je gledati portret lastnega sina, ko te nekdo na\u017eiga od zadaj. Takrat sicer v hi\u0161i ni bilo veliko fuka, mama je bila \u017ee nekaj let drugi\u010d poro\u010dena, z debilom Ivanom. Ob vsem alkoholu, ki ga je konzumiral, bi bilo \u010dudno, \u010de bi mu vstal, \u010de pa \u017ee, pa ne bi vedel ali ga tla\u010di v popek ali v uho. Mama je sku\u0161ala slediti njegovemu tempu. Spet se je pojavilo kri\u010danje, ki pa je bilo druga\u010dno. Udarci. Z ene in druge strani. Loputanje z vrati. V\u017eiganje avtomobila sredi no\u010di. Jok. \u017dvenket stekla zunaj na plo\u010dniku. Po enem letu tega sranja sem postal imun. Mamina ljubezen je usahnila. Zamenjala jo je ljubezen do steklenice. Pri \u0161tirinajstih sem prvi\u010d spizdil od doma. S so\u0161olko, \u0160pelo. \u0160tiri dni sva se skrivala na na\u0161em vikendu na Dolenjskem. Ko so uleteli policisti, mi ga je ravno drkala. Vdrli so \u010dez vhodna vrata v tistem trenutku, ko sem \u0161pricnil po jedilni mizi. To je eden mojih najlep\u0161ih spominov. Ko so me pripeljali domov, mama ni niti trznila. Igrala je kur\u010devo pasjanso v kuhinji. Ko me je zagledala, je rekla: \u00bbFilane paprike so v hladilniku.\u00ab Hotel sem ji zabrisati jebene paprike v betico. Nisem je ve\u010d imel rad. To ni bila ve\u010d moja mama.<\/p>\n

Otresel sem cigaro in naredil konkreten po\u017eirek viskija. Obla\u010dilo se je. \u010ce je bilo sploh kdaj son\u010dno. Vreme je ena najve\u010djih potegav\u0161\u010din vesolja. Nikoli ni v redu. Za vse ne. Sre\u010da? Kaj sploh je? Od kod pride? Kam gre, ko izgine? Zakaj ni trajna? Zakaj je obratno sorazmerna z inteligenco, s koli\u010dino misli, ki jih \u010dlovek proizvede, z vpra\u0161anji o \u017eivljenju, o obstoju, o smrti?<\/p>\n

Je sre\u010da nekaj \u017eivega? Kdaj sem bil nazadnje sre\u010den? Me je ona delala sre\u010dnega? Je bila sre\u010dna z mano? Fak, ko sem jo prvi\u010d videl, tistega poletja 2014 v Medulinu, sem definitivno za\u010dutil nekaj. Ko se mi je predstavila: \u00bb\u017divjo, jaz sem Kali,\u00ab s svojim ne\u017enim glasom, sem za\u010dutil \u0161\u010degetanje v trebuhu. Po ve\u010d kot desetih letih. Po ve\u010d kot petnajstih. Morda prvi\u010d sploh. Za\u010dutil sem \u017eivljenje. \u017delel sem \u017eiveti. Hotel sem vedeti, kam bo to pripeljalo. Do sre\u010dnega konca gotovo ne. Ti obstajajo le v solzavih filmih, knjigah in tajskih masa\u017eah. Prav neverjetno je, koliko ljudi \u017eivi v prepri\u010danju, da se bo za njih iz\u0161lo sre\u010dno. Kako za vraga se lahko kon\u010da sre\u010dno?! Naj se javi tisti, ki je pre\u017eivel lastno smrt. Ki je izvlekel kvizka, ko je gospa s koso pri\u0161la ponj. Konec je znan in neizbe\u017een. \u017divljenje je pofukana tragedija, v kateri ne pre\u017eivi nih\u010de. Tako je. \u010clove\u0161tvo ne more pre\u017eiveti. Planet ne more pre\u017eiveti. Sonce in vesolje in vse kar obstaja ne morejo pre\u017eiveti. Vsega bo enkrat konec. To je neizpodbitna resnica. Kali. Ob njej sem prvi\u010d pomislil, da bi lahko skozi \u017eivljenje korakal v dvoje. Da bi se lahko ustalil. Pozabil na vse demone, s katerimi se borim, in za\u017eivel normalno, dolgo\u010dasno \u017eivljenje. A najin odnos je bil dale\u010d od dolgo\u010dasnega. Kon\u010dno sem lahko nekomu izlil vsebino svojega bolnega uma, brez da bi me ta obsojal. Kali je zdr\u017eala vse. Dale\u010d od tega, da bi se v vsem strinjala z mano. Imela je svoje mnenje in ga zagovarjala. V\u010dasih celo tako gore\u010de, da sva se po\u0161iljala v pizde materine vse povprek. Tudi kak kozarec ali kro\u017enik je poletel na tla ali v steno. Nikoli vanjo. Nikoli vame. To je bil najbolj\u0161i pribli\u017eek ljubezni. To je bila strast.<\/p>\n

Cigare nisem ugasnil v pepelniku, ampak sem jo frcnil \u010dez balkon. Pa kaj, \u010de koga zadene. Bo kaj druga\u010de? Bo svet kaj bolj beden? Bom jaz slab\u0161i \u010dlovek? Ali ni\u017eje sploh gre? Dosegel sem to\u010dko brez povratka. Imam enosmerno vozovnico za vlak, ki pelje v pogubo. In nobene postaje ni, na kateri bi lahko izstopil. Vrtelo se mi je od kombinacije viskija in tobaka, zato sem naredil, kar bi naredil vsak razumen \u010dlovek na mojem mestu. \u0160e en po\u017eirek. Zapeklo je v prsih. Kako prijetno je vsaj nekaj \u010dutiti. Ko sem tistega de\u017eevnega ve\u010dera ti\u0161\u010dal blazino na obraz \u017eenske, ki je bila neko\u010d moja mama, nisem ob\u010dutil ni\u010desar. Vojna te naredi neob\u010dutljivega. Pretirana kontemplacija o \u017eivljenju tudi. Ali pa propadle zveze. Postane\u0161 kot jebeni kirurg, ki pred seboj vidi le telo, ki ga je treba zakrpati, popraviti, izbolj\u0161ati. Popolnoma otopel, nezmo\u017een \u010dlove\u0161kega odzivanja na dra\u017eljaje, ki ti jih \u017eivljenje me\u010de v obraz. Naredil sem ji uslugo. Prosila me je, naj to storim. Njene o\u010di so govorile, naj kon\u010dam to izrojeno mizerijo, ta usrani pribli\u017eek \u017eivotarjenja. Ivan je spokal. Prekleti hinavec ji je v faco rekel, da s pijanko ne bo. Pa da se gotovo kurba naokoli, medtem ko on dela v fabriki. Ko bi se vsaj. Na parkiri\u0161\u010du sem ga prefukal pred o\u010dmi sosedov. Zlomil sem mu golenico, izpahnil ramo in izbil nekaj zob. \u017divalsko sem ga tolkel in gotovo bi ga ubil, \u010de me ne bi trije silaki potegnili z njega. Mama je samo ena. Ljubezen lahko izzveni, a kri ni voda in to je sveto. Naredil sem, kar sem moral. Smrt nosi veliko razli\u010dnih obrazov in tokrat si je nadela mojega. Odigral sem svojo vlogo in naredil, kar sem moral. \u010ce je ne bi jaz, bi jo pokopal alkohol. Bolje je bilo, da sem bil jaz. Prav je bilo tako. Nikoli si nisem o\u010dital.<\/p>\n

Steklenica je bila skoraj prazna. Za\u010delo je de\u017eevati. Tudi tisti ve\u010der, ko sem pri\u0161el v izpraznjeno stanovanje, je de\u017eevalo. Kako poeti\u010dno. Kali je iz mojega \u017eivljenja od\u0161la tako nenadno, kot je vanj vstopila. Sporo\u010dilo na post-it listku roza barve je bilo kratko, a je povedalo vse, kar je bilo za povedati. \u00bbNisem tisto, kar v tem trenutku potrebuje\u0161.\u00ab Bam. Vedno je vedela, kaj re\u010di v dolo\u010denem trenutku. Vedel sem, da je bila njena odlo\u010ditev prava. Prava. Kako sme\u0161na beseda. Pravih ali napa\u010dnih odlo\u010ditev ni. Vse so na\u0161e. In ko se odlo\u010di\u0161, ni poti nazaj. Kali je zadnjo odlo\u010ditev sprejela dva ve\u010dera nazaj. Pravijo, da je umirala nekaj ur, preden se je telo dokon\u010dno odlo\u010dilo, da je \u010das za predajo. Njeno truplo so na\u0161li nekaj deset metrov od avtomobila, s katerim je zletela s ceste, potem ko se je vra\u010dala s slu\u017ebene zabave, na kateri je popila ve\u010d kot po navadi. \u017divljenje je krhko, predvsem pa ni samoumevno. Danes si tu, jutri te ni ve\u010d. \u010cez nekaj dni si le \u0161e spomin, trohne\u010d na nekem britofu. Tako je.<\/p>\n

V steklenici sem pustil po\u017eirek ali dva. \u00bbZa bogove,\u00ab kot bi rekla Kali. Opotekel sem se do spalnice, iz predala z gatami potegnil pi\u0161tolo in se usedel na rob postelje. Pogledal sem po praznih belih stenah sobe. Lahko bi na\u0161el bolj idili\u010dno prizori\u0161\u010de. Samo enkrat se umre. Lahko bi bilo v stilu. Le kaj bodo rekli sosedje, ko bodo pri poro\u010dilih videli, da so v bloku na\u0161li truplo? Najbr\u017e dogodka sploh ne bodo pokrivali. Samomori nikogar ne zanimajo. Pa tako lepo je biti gospodar svoje usode. Gospod da in gospod vzame. Kurac moj. Najla\u017eje je prelo\u017eiti odgovornost na nekoga drugega. Najla\u017eje je skloniti glavo in biti ovca. Bee, bee, dokler nekega dne ni konec. Moj konec je samo moj in moja pravica je, da si ga izberem sam.<\/p>\n

Prislonil sem pi\u0161tolo na prsa. Ne pod brado ne v usta ne na sence. Ne bi rad ostal rastlina. Krogla v srce, to je tisto pravo. Za drobec trenutka sem si za\u017eelel, da bi posmrtno \u017eivljenje vendarle obstajalo. Mene verjetno v njem ne bi \u010dakalo ni\u010d prijetnega. Kar seje\u0161, to \u017eanje\u0161. Zagledal sem se v ogledalo pred sabo in pome\u017eiknil svojemu dvojniku. Nato sem brez oklevanja in brez nepotrebnih poslovilnih besed \u0161e zadnji\u010d vzel \u017eivljenje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Pravzaprav sem napisal zgolj eno. Zato sem bil nemalo presene\u010den, ko me je Renato Bratkovi\u010d povabil na mednarodni […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[70,78,102,108],"class_list":["post-195","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-myjournal","tag-alibi","tag-jaka-tomc","tag-kratka-zgodba","tag-samo-enkrat-se-umre"],"yoast_head":"\nSamo enkrat se umre - Jaka Tomc - kratka zgodba<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Zato sem bil presene\u010den, ko sem bil povabljen na festival Alibi. In nastala je zgodba Samo enkrat se umre.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Samo enkrat se umre - Jaka Tomc - kratka zgodba\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Zato sem bil presene\u010den, ko sem bil povabljen na festival Alibi. In nastala je zgodba Samo enkrat se umre.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Jaka Tomc\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2017-12-06T17:49:02+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-03-21T19:30:11+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Jaka Tomc\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Jaka Tomc\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"11 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/\"},\"author\":{\"name\":\"Jaka Tomc\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/428195d357b8ead6f56cbd24746b7ff4\"},\"headline\":\"Samo enkrat se umre\",\"datePublished\":\"2017-12-06T17:49:02+00:00\",\"dateModified\":\"2018-03-21T19:30:11+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/\"},\"wordCount\":2121,\"commentCount\":0,\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg\",\"keywords\":[\"alibi\",\"jaka tomc\",\"kratka zgodba\",\"samo enkrat se umre\"],\"articleSection\":[\"My Journal\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/\",\"url\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/\",\"name\":\"Samo enkrat se umre - Jaka Tomc - kratka zgodba\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg\",\"datePublished\":\"2017-12-06T17:49:02+00:00\",\"dateModified\":\"2018-03-21T19:30:11+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/428195d357b8ead6f56cbd24746b7ff4\"},\"description\":\"V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Zato sem bil presene\u010den, ko sem bil povabljen na festival Alibi. In nastala je zgodba Samo enkrat se umre.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage\",\"url\":\"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg\",\"contentUrl\":\"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Samo enkrat se umre\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/jakatomc.com\/\",\"name\":\"Jaka Tomc\",\"description\":\"Imagination is my reality\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/jakatomc.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/428195d357b8ead6f56cbd24746b7ff4\",\"name\":\"Jaka Tomc\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e0ffcfd112cdca811d47ed9973798ff3ddb5d8cc45fbb1730de98e063c2367a7?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e0ffcfd112cdca811d47ed9973798ff3ddb5d8cc45fbb1730de98e063c2367a7?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Jaka Tomc\"},\"url\":\"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/author\/poet10\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Samo enkrat se umre - Jaka Tomc - kratka zgodba","description":"V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Zato sem bil presene\u010den, ko sem bil povabljen na festival Alibi. In nastala je zgodba Samo enkrat se umre.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Samo enkrat se umre - Jaka Tomc - kratka zgodba","og_description":"V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Zato sem bil presene\u010den, ko sem bil povabljen na festival Alibi. In nastala je zgodba Samo enkrat se umre.","og_url":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/","og_site_name":"Jaka Tomc","article_published_time":"2017-12-06T17:49:02+00:00","article_modified_time":"2018-03-21T19:30:11+00:00","og_image":[{"url":"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg","type":"","width":"","height":""}],"author":"Jaka Tomc","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Jaka Tomc","Est. reading time":"11 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/"},"author":{"name":"Jaka Tomc","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/428195d357b8ead6f56cbd24746b7ff4"},"headline":"Samo enkrat se umre","datePublished":"2017-12-06T17:49:02+00:00","dateModified":"2018-03-21T19:30:11+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/"},"wordCount":2121,"commentCount":0,"image":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg","keywords":["alibi","jaka tomc","kratka zgodba","samo enkrat se umre"],"articleSection":["My Journal"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/","url":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/","name":"Samo enkrat se umre - Jaka Tomc - kratka zgodba","isPartOf":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg","datePublished":"2017-12-06T17:49:02+00:00","dateModified":"2018-03-21T19:30:11+00:00","author":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/428195d357b8ead6f56cbd24746b7ff4"},"description":"V \u017eivljenju nisem napisal veliko kratkih zgodb. Zato sem bil presene\u010den, ko sem bil povabljen na festival Alibi. In nastala je zgodba Samo enkrat se umre.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#primaryimage","url":"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg","contentUrl":"http:\/\/jakatomc.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/alibi_jaka.jpg"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/2017\/12\/06\/samo-enkrat-se-umre\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Samo enkrat se umre"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/#website","url":"https:\/\/jakatomc.com\/","name":"Jaka Tomc","description":"Imagination is my reality","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/jakatomc.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/428195d357b8ead6f56cbd24746b7ff4","name":"Jaka Tomc","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/jakatomc.com\/#\/schema\/person\/image\/","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e0ffcfd112cdca811d47ed9973798ff3ddb5d8cc45fbb1730de98e063c2367a7?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e0ffcfd112cdca811d47ed9973798ff3ddb5d8cc45fbb1730de98e063c2367a7?s=96&d=mm&r=g","caption":"Jaka Tomc"},"url":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/author\/poet10\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/195","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=195"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/195\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":717,"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/195\/revisions\/717"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=195"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=195"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/jakatomc.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=195"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}